Naše obvezno zdravstveno zavarovanje temelji na načelu „vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah“. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je družbena pogodba, ki definira stopnjo naše medsebojne solidarnosti. Ne glede na vsoto vplačanega prispevka imamo v našem sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja vsi enake pravice. Seveda so denarna sredstva omejena, a v koronski krizi bolj kot denarja primanjkuje kadrovskih zmogljivosti, zato se je problem dostopnosti do zdravstvenih storitev do konca zaostril. Za denar, fizične zmogljivosti sistema in kader smo zavarovanci vedno tekmovali – naši predstavniki so se dogovarjali, kam bomo vlagali v katera zdravljenja, v katere oddelke, za skrajševanje katerih čakalnih dob, … . Vsaj za intenzivna zdravljenja pa smo imeli približno dovolj prostora in kadra. V kovidnem času so se stvari nepredstavljivo zapletle - obstali so vsi drugi programi, čakalne dobe so se še podaljšale, do osebnega zdravnika je še težje pri