Preskoči na glavno vsebino

Objave

Jaz zate, ti zase

Naše obvezno zdravstveno zavarovanje temelji na načelu „vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah“. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je družbena pogodba, ki definira stopnjo naše medsebojne solidarnosti. Ne glede na vsoto vplačanega prispevka imamo v našem sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja vsi enake pravice. Seveda so denarna sredstva omejena, a v koronski krizi bolj kot denarja primanjkuje kadrovskih zmogljivosti, zato se je problem dostopnosti do zdravstvenih storitev do konca zaostril. Za denar, fizične zmogljivosti sistema in kader smo zavarovanci vedno tekmovali – naši predstavniki so se dogovarjali, kam bomo vlagali v katera zdravljenja, v katere oddelke, za skrajševanje katerih čakalnih dob, … . Vsaj za intenzivna zdravljenja pa smo imeli približno dovolj prostora in kadra. V kovidnem času so se stvari nepredstavljivo zapletle - obstali so vsi drugi programi, čakalne dobe so se še podaljšale, do osebnega zdravnika je še težje pri
Najnovejše objave

Kovidna odstiranja

Nenadoma smo se znašli v filmu. Svet je napadel nevarni virus, ki je verjetno ušel iz laboratorija. Pol človeštva se bori proti virusu in hkrati bije vojno z drugo polovico, tim. “zanikovalci”. Ti ne verjamejo v bolezen, še v virus ne. Zdravniki in medicinske sestre se preštevajo in pripravljajo na prepolne oddelke, štejejo skafandre, preverjajo maske, zaloge kisika. Zaradi virusa umre vsak peti ostareli prebivalec, tudi vedno več mladih se duši, umira zaradi kapi ali drugih zapletov po bolezni. Kljub vsej zdravstveni oskrbi umre približno 10.000 do 15.000 oseb na milijon evidentiranih primerov bolezni (vir), 80% bolnikov pa trpi zaradi enega ali več dolgotrajnih simptomov: utrujenosti, glavobola, motenj pozornosti, izpadanja las, težav pri dihanju, izgube sluha (vir). Če človeštvo ne najde nobenega odgovora, bo pomrl znaten delež ljudi, mnogi bodo ostali invalidi. Visoko nalezljiva bolezen ustavi tudi šolstvo in gospodarstvo. Zanikovalci tega ne slišijo radi. Laboratoriji delaj

Nova kritična točka

Virus Covid-19 je kot požar v suhem travniku. Ne en, dva, trije valovi, in konec. Dokler ne bomo v populaciji konstantno vzdrževali 60 do 86% (različni scenariji) prekuženosti ali precepljenosti, lahko z lastnostmi, kakršne ima ta hip, izbruhne še nešteto krat. Naj nam bo to všeč ali ne. Covid-19-sledilnik na osnovi svežih podatkov napoveduje možno število novih primerov in možno gibanje epidemije Covid-19 v Slovenji v naslednjih nekaj dneh. Spodnji graf prikazuje enega od možnih scenarijev gibanja epidemije do 28. avgusta 2020. (Slika 1). Slika 1: Scenarij predvidenega širjenja epidemije Covid-19 po semi-mehanističnem Bayesovem modelu z dne 20.08.2020. Vir: Blagus R, Manevski D: Summary of COVID-19 Bayesian models for Slovenia up to 2020-08-28, Covid 19 Sledilnik, 2020. Po tem scenariju bi ob dejstvu, da na dan 18. avgusta 2020 vsak primer v povprečju povzroči 1,6 novega primera, 19. avgusta imeli 29. novih primerov, 28. avgusta pa bi predvidoma imeli 68,5 novih primerov. Vidimo

Maarten Boudry Nenavadno protislovje: Bolje, kot nam uspe obvladati pandemijo korona virusa, manj se bomo iz tega naučili

Prerok pogube, ki ni psihopat, upa, da se njegove napovedi ne bodo uresničile. To velja tudi za epidemiologe in virologe, ki so od januarja opozarjali svet, da novi virus SARS-CoV-2 predstavlja resno grožnjo zdravju prebivalstva vsega sveta. Vse odtlej so se ti pesimisti bojevali s skeptiki, „minimalisti“, ki so nas prepričevali, da je skrb povsem odveč – panika naj bi bila nevarnejša od virusa in smrtnost zaradi COVIDa-19 naj bi bila izredno prenapihnjena; tudi gripa pomori stotine tisočev vsako leto – čemu torej vsa ta norija? Vendar je v zadnjih nekaj dneh in tednih stvarnost napadala državo za državo in pobudo so prevzeli pesimisti. V Evropi se je ta premik javnega mnenja zgodil zaradi dogodkov v Italiji, ki so za deset dni prehiteli druge evropske države na krivulji eksponentne rasti in so tako delovali kot neke vrste kristalna krogla, v kateri smo lahko videli svojo bližnjo prihodnost. Ko so se razmere v severni Italiji zaostrile, so se abstraktni epidemiološki argumenti