Česa te je strah, prijatelj? Se bojiš bolečine? Razumem te, tudi sama jo težko prenašam. Oba sva jo večkrat izkusila. A tudi ob zobobolu, ledvičnih kamnih ali drugih hudo bolečih stanjih, kjer sva bolečino ocenila z 10 od 10, je pravo zdravilo in pravo zdravljenje pomagalo. Bolečine ob umiranju še nihče od naju ni izkusil. A zdravila še vedno imava. Ko boš rekel, bova začela z običajnimi. Niso slaba, če pomagajo pri zobobolu in ledvičnih kamnih. Pogosto in dolgo bodo zadoščala. Medtem se bova pogovarjala. Povedal mi boš o dogodkih in ljudeh, ki so ti v življenju največ pomenili. Morda se boš tu in tam pomirjeno nasmehnil, to sem že videla. Ko boš rekel, bova dala močnejša zdravila. Morda boš imel ob tem nekaj slabosti ali zaprtja, zato boš dobil tudi zdravilo proti temu. In spet se bova lahko pogovarjala. In ko boš rekel, boš dobil še močnejša, če bo treba, vedno več. Skrbno bom pazila, da te ne bo bolelo. In ko boš priklenjen na posteljo, te bom negovala. Če ne bom znala sama, bom za ...
Naše obvezno zdravstveno zavarovanje temelji na načelu „vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah“. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je družbena pogodba, ki definira stopnjo naše medsebojne solidarnosti. Ne glede na vsoto vplačanega prispevka imamo v našem sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja vsi enake pravice. Seveda so denarna sredstva omejena, a v koronski krizi bolj kot denarja primanjkuje kadrovskih zmogljivosti, zato se je problem dostopnosti do zdravstvenih storitev do konca zaostril. Za denar, fizične zmogljivosti sistema in kader smo zavarovanci vedno tekmovali – naši predstavniki so se dogovarjali, kam bomo vlagali v katera zdravljenja, v katere oddelke, za skrajševanje katerih čakalnih dob, … . Vsaj za intenzivna zdravljenja pa smo imeli približno dovolj prostora in kadra. V kovidnem času so se stvari nepredstavljivo zapletle - obstali so vsi drugi programi, čakalne dobe so se še podaljšale, do osebnega zdravnika je še težje pri...